Destinacije
BLED IN BLEJSKO JEZERO
Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Lepota gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in sveč zrak vzbujajo izredno prijetne občutke obiskovalcev v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled privablja poslovneže, umetnike, športnike, raziskovalce, rekreativce, stare in mlade, ljudi z vsega sveta. Z lepoto jih očara in prepriča, da se vedno radi vračajo.
Nadmorska višina 501m, višina grajskega hriba 604m, višina hriba Straža 646m. Število prebivalcev 5.476. Turistična zmogljivost 4.000 ležišč. Nadmorska višina jezera 475m, dolžina 2.120 m, širina 1.380 m, površina 144ha, največja globina 30,6 m, najvišja letna temperatura vode je 26 °C.
Bled ima blago, zdravo, subalpsko klimo z najdaljšo kopalno sezono od vseh alpskih letovišč. Z grebeni Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +17,9°C, v januarju -1,8°C.
Soteska Vintgar
Sotesko v neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno
od Bleda, sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf
Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki
teče skozi Vintgar, izredno nizek. Na svojo raziskovalno pot sta se podala iz Spodnjih Gorij
proti Blejski Dobravi. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko. Odkrila sta
toliko naravnih lepot, da sta se odločila ustanoviti gradbeni odbor. Sotesko so uredili za
oglede, predvsem gostov z Bleda. Javna otvoritev je bila 26. avgusta 1893. Soteska Vintgar,
dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s
slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z
mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen
med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto
veča. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv.
Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled).
Pri vhodu in pri slapu Šum se lahko okrepčate v bifejih. Dostop z avtomobili in avtobusi je
možen do parkirišča pred vhodom v sotesko.
Blejski grad
Leta 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu, je stal na kraju današnjega gradu prav verjetno samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje proti položnemu grebenu grajskega hriba. V zrelem srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Zanimiv je vhod skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in dvižnim mostom čez zdaj zasuti jarek. Poslopja, dograjena v baročni dobi, so končala arhitektonski razvoj grajskega kompleksa. Razvrščena so okoli dveh dvorišč: ob spodnjem so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišči je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta. Najzanimivejša od ohranjenih stavb je prav gotovo kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, okrog leta 1700 so jo barokizirali in v celoti poslikali z iluzionističnimi freskami.
Ob oltarju sta upodobljena donatorja blejske posesti, nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Fragmenti reber s porušenega gotskega oboka so vzidani v steno sobe sosednjega, danes muzejskega trakta. Številni grbi, naslikani v fresko tehniki ali vklesani v kamen, krasijo posamezne grajske stavbe. Ob robu gornjega dvorišča stoji lopa, ki je na aksinometričnem načrtu zaznamovana kot stolpič. Leta 1947, ko je pogorelo ostrešje gradu, in ob prvem povojnem arheološkem izkopavanju na Bledu 1948 je Narodni muzej predlagal konzervacijo grajskega kompleksa. V letih od 1951–1961 je bil ta pod vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca z denarjem občine Bled restavriran in oplemeniten z nekaterimi arhitektonskimi detajli.
Danes je urejen je kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli, ki je najbolj zanimiva stavba, prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin in ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja s takrat značilno opremo. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel. Poleg muzeja na gradu lahko obiščete grajsko tiskarno, grajsko klet in grajsko zeliščno galerijo, restavracijo ali si ogledate multi vizijo. Blejski grad privlači obiskovalce tako s svojo starostjo, slikovito arhitekturo kot z nepozabnim razgledom na Blejsko jezero ter širšo okolico Gorenjske. Grajsko razpoloženje v poletnih mesecih popestri graščak s svojim obiskom ter lokostrelskim turnirjem.
Posebnosti kraja
Izvoščki oz. "fijakerji" vas lahko popeljejo na vožnjo okrog jezera in na Blejski grad. Možnih je tudi mnogo izletov v bližnjo in daljno okolico; do Vintgarja, skozi vasi Gorje, Podhom in Zasip ali pa skozi Mlino, Selo, Ribno, Bodešče in Koritno, kot tudi do igrišča za golf ali Šobca. Po dogovoru vas zapeljejo celo do Begunj in Drage, Krope ali Bohinja.
Tradicionalni prevozi na otok s "pletno"
Otoška cerkvica z zvončkom želja vabi k ogledu prav vsakega obiskovalca. Sem se boste najlažje zapeljali s tradicionalnim čolnom - pletno. Prijetna vožnja po jezeru vključuje polurni postanek na otoku (oz. po dogovoru). Pletnarji vas pričakujejo v Zdraviliškem parku, pod hotelom Park, na Mlinem in v veslaškem centru.
Kremne rezineSimbol blejske kulinarike je kremna rezina, poznana že nekaj
desetletij. Kremne rezine lahko kupite tudi drugod, ampak prava, blejska, je le ena. Ištvan
Lukačevič, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preskušal recepte in
uspelo mu je. Tudi danes slovijo kremne rezine, ki jih pripravljajo prav v tej slaščičarni,
prodajajo pa v Kavarni nasproti hotela.
In v čem je skrivnost – pravzaprav je niti ni – važne so le izkušnje; teh pa na Bledu ne
manjka, saj so v zadnjih 40 letih naredili in prodali kar 7 milijonov t. i. kremšnit.
Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino, slastna
vanilijeva krema, ravno prav gosta, torej z ravno prav moke, saj če je le te preveč, ni tako
dobra, če pa premalo, se ob rezanju razleze. Čeznjo pride še stepena sladka smetana in ponovno
hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu. Le komu se ne bi pocedile sline...